Za danes bom kratka. Malo, ker je pozno in se mi ne da, predvsem pa ker je prvi polčas finala nogometa že minil, jaz pa nimam pojma. In moški del v drugem apartmaju je popolnoma brez ustreznega nadzora in suporta …
Pridrsali smo v Grčijo, apartma z pogledom na brezčasno Sredozemsko morje in na drugi strani na mogočni Olimp. Otroke smo zdelali do točke “blede se mi od lakote” in “nekoga bom zgrizla”. Jedli smo v grških sanjah, ki so se pojavile iz niča. Res je očitno je mogoče, da vesolje ali bogovi ali pa kar naš domači Bog, da točno tisto, kar potrebuješ, ko potrebuješ in se restavracija z morsko hrano pod starodavnimi topoli z pogledom na morje, pojavi, ko jo potrebuješ. Kako hitro je bilo vse v redu! Mogoče pa imam res srečo z družino, Dobijo hrano in vse je super!
Ko je Miha še do evra zadel znesek računa, smo za nagrado dobili nekaj kil breskev in marelic.
Ja, kopali smo se tudi, splaknili s sebe muko poti. In morje je bilo vse, kar je stereotipno grško in kar pričakuješ. Mirno, bistro, toplo. Ko te objame in je vse v redu.
Jutri pa gremo pogledat v gore in v potoke, pa še slapove.
